Tematska težišča

Interdisciplinarni znanstveni tim je izdelal pet tematskih težišč za prikaz zgodovinskega, trenutnega in bodočega razvoja Koroške, ki bodo usmerjala celotni program jubilejnega leta „CARINTHIja 2020“:



Tematsko težišče identiteta, spominska kultura

• Tematsko težišče prepletenost, sosedi, dialog

• Tematsko težišče migracija

• Tematsko težišče razvoj demokracije

• Tematsko težišče infrastruktura, (gospodarski) razvoj, prostor(sko načrtovanje)



Tematsko težišče identiteta, spominska kultura

Identiteta zajema vse lastnosti in posebnosti, ki so značilne za posamezne osebe ali skupine in so bistvene v procesu spoznavanja lastne osebnosti; služijo kot orodje, s katerim se posamezna oseba oz. skupina lahko razlikuje druga od druge. Katere so prav tiste značilnosti, ki si jih prilašča kakšna oseba ali skupina in na osnovi katerih se razlikuje od drugih oseb ali skupin? Vprašanje o koroški identiteti na deželni ravni, je v 20. stoletju prav tako kot vprašanje o pripadnosti k jezikovni, politični ali kaki drugi skupini služilo kot izhodišče za politične, gospodarske, kulturne in družbene razprave. Vprašanje o „resničnem Korošcu“ je prav tako del te razprave kot vprašanje o določenih identitetnih konstrukcijah, ki vsebujejo potencial za vključevanje ter izključevanje. Katere lastnosti so odločilne za razvoj lastne identitete, v kateri meri se ujemata samozaznava in medsebojna zaznava? Na katerih področjih so takšna identitetna izoblikovanja pomembna za osebno rast, na katerih področjih se med sabo izključujejo oz. onemogočajo?



Razprava bo tekla vprašanjih identitete in drugačnosti, razvoja identitete, samozaznave in medsebojne zaznave, razvoja pokrajine spomenikov in spominske kulture na Koroškem ter (do danes) veljavnih narativov in mitov. V središču pozornosti je pretekli in aktualni razvoj prav tako kot razmislek o dodatnih pogledih na tematska področja identitete, spominske kulture ter narativov na Koroškem.




Tematsko težišče prepletenost, sosedi, dialog

Geopolitični položaj Koroške je močno vplival – in še vedno močno vpliva – na vsa življenjska področja. Vse do danes je razvoj dežele ter njenih prebivalk in prebivalcev bistveno sooblikoval življenje ob mejah in z mejami v državnem, jezikovnem in kulturnem smislu. Na eni strani meje ločujejo, na drugi strani pa odpirajo območja srečavanja. Iz te napetosti so zrasli konflikti (nacionalizem, Prva svetovna vojna, jezikovni boj, izseljevanje, pregoni, partizanska borba, boji ob mejah, konflikt narodnih skupin itd.), prav tako kot plodna srečanja in kraji materialne in imaterialne izmenjave (trgovanje, inovacije, umetnost in kultura itd.).



Navedene bodo oblike in intenzivnost dialoga, prepletenosti in izmenjave med sosedi znotraj Koroške ter prekomejno. V središču pozornosti so pretekle in sedanje razvojne tendence, prav tako kot razmisleki o dodatnih možnosti dialoga znotraj in izven Koroške.




Tematsko težišče migracija

V 20. stoletju je prostovoljna in prisiljena migracija na različne načine sooblikovala zgodovino Koroške. Spremembe stalnega ali začasnega bivališča ljudi so povzročili dejavniki „potiska in potega“ („push factor“/ „pull factor“). To so bili na primer gospodarski pogoji (boljši zaslužek, poklicne možnosti), okoljski dejavniki (poslabšanje ali izguba življenjske osnove, npr. zaradi suše ali katastrof), varnostni dejavniki (vojne, državljanske vojne, politično negotova razmerja) ali kulturni dejavniki (izobrazba, kultura, preselitev v mladosti ali v starosti). delovna migracija (gospodarsko usmerjena), begunska migracija (zaradi svetovnega nazora, politične usmeritve oz. posledice vojne) ali priseljevanje ostalih družinskih članov; vse to igra ob tem prav tako važno vlogo kot nezakonita migracija v povezavi s trgovanjem z ljudmi. Na Koroškem se lok vzpenja od beguncev v in po Prvi svetovni vojni preko pregona koroških Slovenk in Slovencev po plebiscitu 1920, do emigracije v dobi med vojnama, izseljevanja in ubijanja ljudi med časom nacionalsocializma, vse do vojnih pregonov, migracije beguncev na Koroško kot posledica Druge svetovne vojne, gospodarsko usmerjenega odseljevanja in priseljevanja do vojnih beguncev nekdanje Jugoslavije v 1990-ih letih ali begunskega leta 2015 in 2016.



Prikazani bodo različni zgodovinski migracijski procesi, ki so potekali na Koroškem. Centralna so vprašanja: kdo pride? kdo gre? kdo ostane? In zakaj? V središču pozornosti je pretekli in aktualni razvoj, prav tako kot razmisleki o možnostih prihajanja na Koroško, ostajanja na Koroškem in odhajanja iz dežele.




Tematsko težišče razvoj demokracije

Razvoj demokracije je več kot strankarska zgodovina ali razvoj konkretnega (strankarsko)političnega zastopstva in prikaz oblastnih razmerij na Koroškem. Na Koroškem naj bodo dodatno osvetljene teme kot prosto glasovanje, direktna demokracija, pravice manjšine in večine, možnosti opozicije, vprašanja o delitvi oblasti, uporaba državljanskih pravic, svobode mišljenja itd. Gre za temo o reprezentativni demokraciji in za vprašanje, kdo je v njej zastopan in kdo ni. Po uvedbi splošne, svobodne in enake volilne pravice za moške in ženske v letu 1918 ter po plebiscitu leta 1920, ki je nudila možnost neposredne politične udeležbe, je sledila tudi na Koroškem okrnitev demokratičnih pravic v 1930-ih letih in konec koncev nastop nacionalsocialistične diktature v letu 1938. V času po vojni so učinkovale britanske okupacijske sile, do konca 1980-ih let je vladala socialdemokratska stranka, nato pa so vladale menjajoče se struje zastopstva politične večine.



Razprava bo tekla o razvoju demokracije na Koroškem, o politični udeležbi, prav tako kot o razvoju civilne družbe. V središču so pretekle in aktualne razvojne struje ter razmisleki o drugih pogledih na demokracijo in zastopstvo ter pomen (civilno)družbene udeležbe prebivalstva na Koroškem.




Tematsko težišče infrastruktura, (gospodarski) razvoj, prostor(sko) načrtovanje

Gospodarski položaj Koroške po koncu Prve svetovne vojne so bistveno soooblikovale posledice vojne ter propadanja rudarsko-železarske industrije, ki se je pričelo že v 19. stoletju. Propad habsburške monarhije leta 1918 je poslabšal gospodarsko situacijo. Obrobni infrastrukturni položaj zaradi novega poteka meje, pretežno šibka industrializacija ter strukture malih podjetij in kmetij so v medvojni dobi povzročili visoko število brezposelnih na Koroškem. Sprva so posledice Druge svetovne vojne podkrepile gospodarsko krizo. Od 1950-ih let naprej je dežela doživljala gospodarski razcvet; odločilni dejavniki za ta pojav so bili turizem, gradbena obrt, lesna in kemična industrija. V primerjavi z ostalimi zveznimi deželami zaostaja koroško gospodarstvo do današnjega dne, kljub preoblikovanju in izdelavi infrastrukture. Na nekaterih področjih pa je danes opazen hitrejši razvoj.


[NAZAJ]

Prireditve

Bild: Pripovedniki - Erzählerabend
31 JAN 19:00
Bild: Pripovedniki - Erzählerabend
Živeti ob meji - Leben an der Grenze Priče časa s to in onstran meje bodo obujale spomine na življenje o...
Bild: Auftaktveranstaltung „100 Jahre Kärntner Volksabstimmung“
03 MAR 11:00
Bild: Auftaktveranstaltung „100 Jahre Kärntner Volksabstimmung“
Auftaktveranstaltung zum Jubiläumsjahr CARINTHIja 2020.   03. März 2020, 11.00 Uhr, Landhaus Klagenfurt, Großer Wap...
Bild: 1918 - 1920 Kriegsende - Abwehrkampf - Volksabstimmung
03 MAR 18:00
Bild: 1918 - 1920 Kriegsende - Abwehrkampf - Volksabstimmung
'Etwas für Euch Frauen!' - Frauenleben zwischen Krieg und Wahlrecht Vortrag von Frau Mag.a. Brigitte Entner Informationen:...
Pokaži več